Mouhamadou Sy e Ibrahima Malal Saar

Éducation: Intégration des sciences modernes en Pulaar.

(M. Mouhamadou Falil Sy et M. Ibrahima Malal Saar, Dimanche 20 Novembre 2016, à 18h TU)

Mouhamadou Sy est né le 23 janvier 1990 à Bélinabé en Mauritanie. Il a fait ses études primaires et secondaires en Mauritanie, en 2009 il obtint un bac C (Spécialité mathématiques). Il rejoignit ainsi l'université de Cergy-Pontoise pour ses études supérieures. Il obtient en 2012 une licence de Mathématiques avec mention Très-Bien. En 2014, il obtient un master-recherche en Mathématiques fondamentales avec mention Très-Bien, il fut major de sa promotion. A partir d'octobre 2014, il prépare une thèse de doctorat en mathématiques au laboratoire AGM de l'université de Cergy-Pontoise. Ses recherches portent sur l'étude qualitatives des équations aux dérivées partielles. Il fait des publications de qualité dans ce domaine et des conférences internationales.

Mouhamadou Sy a été récompensé par de nombreux prix. On peut citer la bourse d'excellence de master-recherche de l'université de Cergy-Pontoise, le prix au mérite en sciences par l'académie de Paris, la bourse DIM (Domaine d'intérêt majeur) de la région Île-de-France et le prix «Actions collaboratives» de la banque Casden et du FSMP.

En parallèle avec ses activités de recherche mathématique, Mouhamadou Sy travaille sur l'intégration des sciences modernes en langue Pulaar, il a déjà écrit un livre de mathématiques supérieures en Pulaar publié par Papyrus Afrique en 2016.

Ibrahiima Malal Saar jeya ko nokkumen cubalel to Muritani. Ko karallo mawdo ligganiiɗo ɗengal pulaar e fannuuji keewdi: Tappirde Pulaar, Firefox, Facebook, .., Jeliya tokossel. Fulɓe ena mbaawi wiyde hannde "en ndañii belaa"! Pulaagu.com wonnoo ko e eɓɓude ɗii lebbi fof yaltinde daarol natangol (bande dessinée) e ɗemngal Pulaar.Ngoo eɓɓo woni hannde ko e siyneede sabu golle ɗee ngarii haa ko eɗen bayyina heen jubbannde ngam hollude fulɓe e janngooɓe pulaar kala ɗo yahretee ɗoo.

Daari nataaɗi njeyaa ko e peeje ɓurɗe waawde yettinde ɗemngal e finaa-tawaa to sukaaɓe, haa teeŋti e jibinaaɓe to woɗɗi walla mawnuɓe e ladde. Ko ɗum waɗi amin njenanaa ko min puɗɗi hannde koo ko a laabi ɓurɗi yaawde jeyaa fayde e anndinde pine men, jannginde sukaaɓe men ɗemngal men.

Ko e hitaande 2004 eɓɓo ngoo winndaa yiɗde yaltinde daarol natangol e pulaar tawa ko e mbaydi lobbiri, ena waawa yeeyeede. Oon sahaa, Pulaagu.com yettaaki ɗo yettii ɗoo tawo kono eɓɓanɗe ena njowii e kaggu haa teddi. E hitaande 2009, nde puɗɗii-mi winndude daarol gadanol ngol, njiilii-mi natoowo moƴƴo tawa ko baawɗo natde ɓaleeɓe, taariindi mum'en e mbaydi mum'en. Kono mi heɓaani jokkondirde e natoowo! Ko maa hikka e fuɗɗorde hitaande ndee nde Alla hokki-en fartaŋŋe jokkondirde e natoowo gooto jeyaaɗo to Konngo, gonɗo ɗoo e Farayse. Ndeen min njeewtidii, kaalanmoo-mi ko woni eɓɓoore ndee, o wiyi kaŋko omo welaa tan yiyde Afriknaajo ena yiɗi hoore mum. Kono, nde o yiyi lowre men Pulaagu.com, ko ɗoon o noddi-mi: o wiyi o anndaa fof ko o haalata sabu makkio weltaade e hono ɗee golle. Kadi, o wiyi o fuɗɗiima janngude baɗte fulɓe, o faamii ko leñol mawngol, daringol, baawngol nawde Afrik yeeso. Nde wonata yontere, tawi min kaaldii maa ɓur waktuuji sappo e Skype!

O haalani-mi wonde kaŋko ko Afriknaaɓe o ɓuri waade natde etee ko daari Afriknaaɓe o naranii. O holli-mi daari nataaɗi ɗi o fuɗɗii yaltinde. Kono, e wiyde makko, yamiroore natde daarol kesol ena heewi njoɓdi no feewi. Ɓurata newaade ko min cuɓoo e daari ɗi o fuɗɗii natde ɗii, min pira ɗum e pulaar. Caggal nde kaaldu-mi e Haadii Aan, min paamondiri wonde oo woni tigi mo min njiilotonoo. Miin e makko min puɗɗii golle. O fammini-mi hol no min njogori liggoraade, no o yiɗi min ngolloroo e hol ko wobata heen golle am! Ko adii, maa njanngu-mi daarol ngol e ɗemngal farayseere haa paammi ngol. Puɗɗii-mi firde e pulaar, sahaa kala min njeewtida e no konnguɗi poti leloraade, no ɗum foti firdeede e pulaar, walla ɗuma!

Morso 2010, mi gaynii firde kelle nay jogorɗe hollireede ngam baŋŋinde golle ɗee. Min puɗɗii naatnude konngi ɗii e nate daarol ngol. Ko ɗeen golle ɓuri fof muusde! Min ndawata heen ko subaka, min ñalla gollaade haa min tampa! Min naatni konngi ɗii gorol caggal gorol haa timmi. Min njaltini tumbitere e ɗereeji ngam saataade.

Haŋkadi, golle ɗee ƴoƴii, min keppii ko min kabrata renndo ndoo wonde en keɓii oo fartaŋŋe mawɗo yaltinde daarol natangol e pulaar! Tiitoonde mayre ko "JELIYAA Tokoel e Neene Maamu". Ngol daarata ko nguurndam kukalel dewel e galle baaba mum caggal nde yumma mum natti reseede e galle, goɗɗo lomtii-ɗum. Jeiyaa ko jogiiɗe hakkille, baawɗo mumñal, kono goggo makko Maamu ena joganii-mo ngañgu ko ɗoon waawi haaɗde! Min mbaawaa tawo juutnaade heen kono tan paamen wonde oo albom ko enen mbaɗanaa!

Jooni heddii ko min ndenndina kopporeeje ngam muulde daarol natangol ngol. Eɓɓo amen ko yamtinde heen yeruuji 3000! Kono tawde waawaa yaltude e jaybaaji amen, ma min ɗaɓɓit balle e sosieteeji, pelle, laamuuji e fulɓe heeriiɓe tawa ko jogiiɓe doole wallude-min. amin eeroo kala e mon ɗo yiyi feere yoo joopano-mi sabu ko e renndo ngoo min njaakorii.

Pulaagu.com wonaa ɗoo tan haaɗi. Amin kebori yaltinde daari goɗɗi tawa ko ɓurɗi ñiiɓde e pine men so Alla jaɓii. Kono maa ngol-ɗoo yuɓɓira no fotiri nde min mbaawa jokkude golle. Ma min njokkondir e yoga e pelle, laamuuji ekn ɗi limtu-mi dow ɗii ngam yeewtidde e maɓɓe e fannuuji ɗi balle mbaawi leoraade!

Hade ɗum, banndiraaɓe, ñamminee gite mon, sabu ko ngol go'o pulaar meeɗi heɓde oo fartaŋŋe etee ko e amen Alla rewni wune oo. Yoo wuur fulɓe! Yoo wuur pulaar/fulfulde! Yoo wuur pulaagu.com!

Ko min yaakoraaɓe, ko min yarlitiiɓe, fellitɓe yaakoreede! Ngaree cemmbinee golle amen!