Alhajji Mahmuud Bah mo Jowol
Ciftoren, eɗen poti siftorde ko hikka waɗti duuɓi 36 ko lampa diine mawka, annoore ganndal seedtinnde, timmoode waliyaaɓe laaɓtunde hono Alhajji Mahmuudu Bah Jowol (yo yurmeende Alla won e makko) ruttinoo e joom mum, ñalnde alarba 04 lewru siilo hitaande 1978.
Ciftoren, eɗen poti siftorde ko kanko wonnoo mo annduɓe mbiyatnoo Liwal-Barooɗe udditnongal duɗe Alfalah e nder leyɗeele Muritani, Mali, Senegaal, Gine, Kameruun, Liberiyaa, Konngo, Sayiir e Gaboŋ ngam jannginde ɗemngal arab e sarde diine Lislaam e nder jookli Afrik.
Ciftoren, eɗen poti siftorde ko kanko jannginnoo yoga e pooye mawɗe jahruɗe ɗemngal Arab, guurɗe hannde walla dontinɗe ganndal e nder ɗeeɗoo leyɗeele, gila e jagge laamu tiiɗɗe, ñaawooɓe nantuɓe inɗe mumen, elimaneeɓe jumaaji e jamaaji tuugnorɓe haa e seernaaɓe duworteeɓe.
Ciftoren, eɗen poti siftorde ko oo ngenndiyanke mo yeru mum heewaano, fiɗɗitnoo pittol laamu Muritani, haɗi Ɓaleeɓe teppaade to binndol ɗemɗe ngenndiije Pulaar, sooninke e wolof, kañum fof e yahrunoode ɗemngal arab, e wonnoode heen tuugnorgal laaɓtungal.
Ciftoren, eɗen poti siftorde Sileymaani Baal helno muudo hormo e sahaa mum, Sayku Umaar Taal fellanno diine, ñiiɓnuno laawol Tijjaani e nder yonta mum, Abdul Qaadiri Kan mahno jumaaji e jamaaji hakkunde Horkaƴere e Dagana, Alhajji Mahmuud Bah ne fusno suudu humambinnaagal, sari ɗemngal Arab e nder leyɗeele Ɓaleeɓe.
So lekki mawki yanii, colli keewɗi mbeemat kono ko ɗi mbeemii fof, oto ɗi njejjit o woniino maamaawi mawki hakkunde yolnde wonande tampuɓe e horitiiɓe, sewnde ɓuuɓnde e nder jeereende wonande lohɓe ɗomɗuɓe, lañaandi cafndi, neenndi ndaganiindi heyɗuɓe.
Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, waɗa toon fooftorde makko, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. Yo Alla waɗtu barke e ɓesngu ngu o ɗacci caggal makko, caggal nde ngu wuuri ko juuti. Aamiin.
Umaar Alhajji Mahmuud Bah mawɗo Alfalah e ɓesngu Alhajji Mahmuud Bah e siyaara 2014
I- Alhajji Mahmuud Bah, nguurndam e golle
Haalde ko fayti e ooɗoo gorko wonaa huunde weeɓirnde en sanne nde tawnoo hay so tawii en kawrii e makko walla en ɓooyii yiyde mo ne, alaa ko kumpitino-ɗen e nguurndam makko so wonaa ayaawo makko walla so o ariino e Jowol ena dillinatnoo jamaanu keewngu. Kala ko ƴoogan-ɗen hannde banndiraaɓe e batte makko, keɓ-ɗen ɗum ko e deftere Dawiid Robenson e Saŋ Liwi Tiriyood (David Robinson et Jean-Louis Triaud) wiyeteende « Sahaa Seernaaɓe » walla e ko nanno-ɗen yimɓe ena kaala.
II- Iwdi Mahmuud Bah
Ɓiy Kummba Ummu e Umaar Daali Bah, Mahmuud Bah ari e aduna ko heedde hitaande 1905, caggal jibineede Annebi Iisaa, e nder diiwaan Ngenaar Senegaal e nokku ɗo wiyetee Jowol worgo, hakkunde Jammel Seydi Booli to bannge hirnaange e wuro subalɓe wiyeteengo Doondu to bannge worgo. Jowol worgo jiimi ko e caltol maayo biyeteengol Yejja, huufi Ceenal Bilbasi, ɗo kolce dimaaɗi jaambareeɓe ganni mbaɗnoo biidi e boyli. Tolnii ngo to bannge Muritani ko Jowol rewo walla Jowol Sahre.
Ko ɗoo woni ɗo Mahmuud Bah, noddirtenooɗo innde Sammba Kummba e cukaaku, fuɗɗii nguurndam mum e nder galle mo sukaaɓe nayo worɓe e gooto debbo jiiduɓe yumma e baaba:
Ø Hammadi Umaar lollirɗo Hammadi Kummba
Ø Aysata Umaar lollirɗo Aysata Kummba
Ø Mahmuud Umaar lollirɗo Sammba Kummba
Ø Demmba Umaar
Ø Yero Umaar
Mahmuud Bah ko ɓiɗɗo gorko ɗiɗaɓo. Ko ɗuum jeyi sabaabu innde Sammba ndee. Kono jinnaaɓe makko ɗiɗo ɓee njibinaa, kañumen, ko e nder diiwaan Boosoya e wuro aynaaɓe wiyeteengo Gudduɗe Nduwetɓe. Ittunoo ɓe toon, no yoga e galleeji daayɗi fayde Waasaa-kodde, Tiggere, Tokomaaji, Demmbankaani walla Poolel Jaawɓe nii, ko caɗeele e rewam pooɗondiral lefol laamu hakkunde cuuɗi Jahjahɓe laamotooɗi Gudduɗe. Nde ɓe ngari e Jowol, ɓe ngardi ko e jawdi cewndi, beyi e baali. Haa e duuɓi cakkitiiɗi ɗii, doornde geddu oo ena heddinoo ɗo ɓe koɗnoo ɗoo. Ɓe ngadii njokkondirde, e oon sahaa, ko e galleeji welenaaɓe, caggal ɗum e sohsohɓe Jowol.
Kono to bannge gorol, asli Mahmuud Bah dawi ko to diiwaan Tooro e galle arɗooɓe Bantu. Ko Arɗo Buubu Sammba Gaawa umminoo toon, ari hoɗi e Gudduɗe gila ko adii sahaa almameeɓe.
III- Ngaynaaka e Almudaagu Mahmuud Bah
Nde Mahmuud Bah waɗti hakkille, weddaa ko e ngaynaaka haa dañi duuɓi 16. O waɗii kala ko aga baali waɗatnoo: ɓirde e daaƴde, wiidaade e ƴaraade, e faarnoraade joljole aga so mooraade walla waɗde jimmbi, ekn. Ko e oon sahaa, o dañi ɗokkere yitere nanere. Won wiyɓe ko ñawu bade ɗokkiɗini mo. Kono ko ɓuri yaajde koo, ɗokkiɗini mo ko lojol. Ko ɗo o feƴƴanatnoo baali makko, ɗo wiyetee Jakre sara wuro Gawdal, cetetinal catal ngal o soppatnoo ngal naati e yitere makko. Yitere ndee ñawi haa wonti ɗokkere. Ɗokkiɗde mo waylii ko heewi e ngonka makko. Ko ndeen o seerti e nguurndam aga, o woondi wonde ko heddii e nguurndam makko koo, so woodi, o waɗtata siforeede hankadi ko ganndo ɗokko kono wonaa gaynaako ɗokko. Ɗuum ko e hitaande 1921 wonnoo. Nii woni o yeeyi huunde e baali makko, o fayi Weendu Boosoyaaɓe e nder diiwaan Damga. O naati ɗoon e duɗal quraana mawngal tawi ardii ngal ko jowolnaajo gooto ena wiyee ceerno Umaar Daawda Jah. E nder duuɓi nay, kanko Mahmuud Bah, o reeni deftere Alla ndee fof e banngeeji ɗiɗi ɗii, caggal mum, o waɗi kaɓorɗe, o janngi doosɗe mbinndiin e lelngo. Nde ɗuum timmi, no aada yahri nii, ceerno makko nawti mo haa e juuɗe koreeji makko to Jowol ngam seedtinde wonde o ɓaarii jaŋde ɗo mum ɗoo. Ceerno Umaar Daawda Jah rokkaa nduwordi paayodinndi:
· 100 dammuwol mbeewa
· Njawdi
· Ngaari ndi duuɓi 7
· 100 mbuuɗu e ceede ɗe ɓe mbiyata e oon sahaa, kopporeeje Gine.
Nde ɓe ngarti e Weendu Boosoyaaɓe, Mahmuud Bah waɗti wallondirde e ceerno mum e kuufgol e keblugol duɗal ngal. E oon sahaa, fotde 480 almuudo ena njannga ɗoon. Heen 150 ko sanɗaaji walla mbiyen ko almuɓɓe fuɗɗiiɓe woɗɗoyde, njanngata ko celluka.
Hay so tawii ko heewi humpitaaka e nguurndam makko e nder wuro Weendu Boosoyaaɓe, ena sikkaa wonde Mahmuud Bah fotataa dañde caɗeele nguurndam sabu korsa e giɗgol ceerno oo e mum. Kono kaan korsa fof e seedtinde, haɗaani mo, kanko Mahmuud Bah, nde wonnoo omo wondi e huuñere ganndal nde alaa ɗo haaɗi e pellital jooɓingal faandaare laaɓtunde, ñaagaade ceerno oo ngam yawtude e nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1924, no e yontaaji gadiiɗi gila e Abdul Qaadiri Kan haa e Umarul Fuutiyu Taal en, kanko ne o felliti nanngude lappi Sahaal, o tiindii to leydi safalɓe, to gannde lugge to bannge quraana e to ɗemngal arab njanngetee gila e jamanuuji ɓooyɗi. O ƴaaŋi Ɓoggee, ɗo duɗal Ceerno Aamadu Muktaar Saako ngam diisnaade ɗum e ñaagoraade ɗum duwaaw. Ngaal ko duɗal lollungal sanne e nder reedu Fuuta. Ngal jannginii seernaaɓe mawɓe e waliyaaɓe heewɓe. E oon sahaa so almuudo wiyii ko gasnuɗo quraana, yimɓe njaawataa hoolaade ɗum so wonaa nde waawɓe seedtanaaɓe ndimmbini ɗum ngam hoolkisaade so tawii mbaawka kaa ena timmi walla alaa ka tabitaani. Nii woni almuɓɓe duɗal ngal catii mo, ngoni e toɓnude ƴiiwoonde naamnde e dow makko, ceerno Aamadu Muktaar Saako ena jooɗii ɗo woɗɗaani ena ndaara hakkunde maɓɓe. Ko ɗoon almuɓɓe ɓee e ceerno mumen ceedtii wonde ko o dowrowo e nder fuɗɗiiɓe heɓde ganndal, teddini mo teddungal ngal ganndo haandi. Ceerno Aamadu Muktaar yiɗi nanngitde mo ɗoon mbele omo nawda janngude e jannginde kono o yaafnii ngam jokkude ɗanngal njiilaw ganndal. Oon rokki mo njooɓaari, o nanngi laawol jeereende, o naati e rewo, omo nootitii e duɗal Letwetaar sara Mudjeriyaa. Ardii ngaal ko ganndo mawɗo dowrowo, nantuɗo innde mum ena wiyee Abdu Fattah. O janngi ɗoon jaŋde faayodinnde. E nder duuɓi nay, o heɓii ɗoon sirluuji keewɗi e seedantaagal ijaaza. Ngalɗoo daawal ɗimmal to bannge njanngu, maa mbiyaa ngal ɓeydii ko saasnude mo e huuñɗinde mo e njiilaw ganndal haa teeŋti noon e luggiɗinaade to bannge sariya. O nani duɗal goɗngal ena to wiyetee Singiti to diiwaan Adraar, ena janngina heen ko laaɓti, o yahi toon. O woni toon ko Alla haaji, caggal ɗuum, kanko e almuɓɓe yonɓe ɓe nootitii kadi e duɗal Tiijikja. Ko ɗoon e ngoon wuro, miijo jokkoyde jaŋde to Makka arani mo. Ndeen o feeñninii ndeen yiɗde kadi, janngidiiɓe makko mbaɗti tooñde mo, no o tooñirtenoo nde o woppi sawru makko ngaynaaka o wonti almuudo janngoowo. Kono nde wonnoo o jogitii haa hannde ko fiɓnde nde o yooɓinoo gila omo yahra e duuɓi 16 ndee, ko wondiiɓe makko kaalata koo fof battinaani e faandaare makko nde o fiɓnoo. Ahmad Muktaar, gooto e wondiiɓe makko e duɗal hee abbitii e makko sabu yiyde e makko pellital mawngal. Mahmuud Bah ko neɗɗo joom himme, gannduɗo haaju mum, joom fiɓnde, jogiiɗo faandaare laaɓtunde.
IV- Laawol Mahmuud Bah feewde Makka
Ɗanngal ngal yahri ko daawe. Mahmuud Bah e sehil mum, nde mbaynii Tiijikja ndewi ko Kiifa, payi Ñooro laamiiɗo Juulɓe. Ko ɗoon ɓe tintini koreeji maɓɓe ko adii nde ɓe ɓennata Bamako. Caggal ɗuum, Ahmad Muktaar waɗi ɓerɗe ɗiɗi e ɗanngal ngal, miijii ruttaade, refta Kaay, fayta Senegaal, ruumoya gerte, so woodii ko dañi, fayta Singiti, jokkoya jaŋde. Mahmuud Bah ɓenni kañum gooto. O rewi e Kaarikooro, o fayi Segu, o ɓenni Mopti. O rewi Ñamee to leydi Niiseer, o ɓenni e Njamena to leydi Caad. O hawrii ɗoon e caɗeele mawɗe sabu heege wonnge e leydi ndii e taƴooɓe wonɓe e jolɗe, jeejotooɓe ɗannotooɓe hirnaange afriknaaɓe fayɓe Makka. Caɗeele ɗee e heewde e saraade, subaka fof e Alla, fiɓnde makko ena ɓeydoo tiiɗde. Jamma fof garɗo, o waalata ko dursitaade quraana haa Alla weeta. Ɗuum ko aadi mo o aadondirnoo e hoore makko gila e foɗɗoode. E nder balɗe19, Mahmuud Bah waɗi 1900 km ngam taƴtude leydi Sudaan. Caggal mum, o daaklii ɗoon e nokku, o woni e gollaade ngam dañde ceede seeɗa ko o yooɓii. Ko ɗoon e ngoon wuro, jahdiiɗo makko mo o woppunoo caggal oo tawti mo, caggal nde fiɓi anniya mum. Ɓe naati e leydi Ecoppi, ɓe ngari e wuro wooto. Ko ɗoon dame fartaŋŋe puɗɗi udditanaade ɓe. Yimɓe wuro ngoo njaɓani ɓe, njaɓɓorii ɓe sabu baawal maɓɓe quraana ceedtinngal haa mbaɗti wiyde so gooto mumen yiɗii memde ɓe ko maa salliginoo no payɗo e deftere kaamiilu nii. Ɓe teddinaa ɗoon teddungal saɗtungal, ɓe ndokkaa cede e njooɓaari. Ɓe ɓenni e Adis Abeba, ɓe payi kaggu-laaɗe Eriitere (Erythrée), ɓe lummbi e Maayo Woɗeewo ngam naatoyde e wuro Saana. Ngoon wuro woni ko e nder leydi Yaman. Ko ɗoon ɓe njahri hajju Makka mo ɓe koyɗatnoo oo. Nde hijjoore timmi, yahdiiɓe ɗiɗo ɓee ngonti e janngude ɗoon e leydi Arabii Sawudit. Hakkunde kitaale 1928 e 1933, Alhajji Mahmuud Bah naati e duɗal gadanal Alworabiya, caggal ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde Esooli. O heɓi ɗoon seedantaagal rogere adannde (diplôme du premier cycle). Ko ɗoon o ballii kadi duɗal goɗngal toowngal biyeteengal Madarsatul Alfalah. O joofni jaŋde e hitaande 1939, o heɓi seedantaagal pattamlam jaŋde rowrowre to bannge sariya e hadiis walla ijaasul tadriis fil hadiis.
E dumunna mo o woni e Arabii Sawudit, o dañii fartaŋŋe jotondirde e yimɓe tato teskinɓe haa ngaal jotondiral battini batte mawɗe e nguurndam makko e golle makko. Ko ndeen o anndi gorko biyeteeɗo Seek Alawi Al-abbaasi Al- Maaliki. Ko ndeen o yiyi Ceerno Saydu Nuuru Taal mo Senegaal. Ko e oon sahaa kadi, haa hannde, o anndondiri e debbo biyeteeɗo Hajjaa Maymuuna. Gadano oo, hono Seek Alawi Al-Abbaasi Al-Maaliki ko gorko ganndaaɗo sanne e nder wuro Makka ngoo. To bannge asli ɓooyɗo, won wiyɓe wonde ooɗoo gorko ummorii ko to leydi Maruk. Won waɗɓe kadi wonde o yalti ko Aliiyu ibnu Abuu Ɗaalib (mo teddungal Alla winndaa e yeeso mum e caggal mum). Kawrital maɓɓe jibinii batte njeeɓeegu e kaawisi e aarabe oo, no Alhajji Mahmuud Bah wayi yaajde ngesa ganndal, teeŋti e mbaawka mum quraana. Seek Alawi habri ɗum baaba mum. Baabiraaɗo oo wiyi mo, kanko Seek Alawi, yo o hollu ɗum oon Ɓaleejo gulleteeɗo e waawde quraana. Baabiraaɗo oo kadi habri mo wonde baaba mum meeɗiino dañde koɗo gooto ɓaleejo, gila ko ɓooyi, ena wiyee Seek Umarul Fuutiyu Taal . Sifaaji ɗi o sifotoo e Alhajji Mahmuud Bah ɗii, e kaawisaaji Alla, ena kawriti e ɗi baaba mum sifaninoo ɗum e koɗo mum oo.
Seek Alawi nawi baaba mum to Alhajji Mahmuud Bah. Caggal calminaali gaadoraaɗi, baabiraaɗo oo naamndii Alhajji Mahmuud naamnde fof ɗe joginoo ko fayti e quraana haa yananaa toowgol ganndal mum. Gorko nayeejo oo nawi mo, kanko Alhajji Mahmuud, haa e suudu ɗo baaba mum jippinnoo Seek Umarul Fuutiyu, holli mo ndaɗɗudi ɗo Umaar lelotonoo e ngaflaawo mo aflotonoo. Nde Alhajji Mahmuud Bah anndini mo wonde ko kañum e oon Seek Umarul Fuutiyu njiidi leydi, diiwaan e leñol, gorko nayeejo heɓɓitii wiyi: “ko Alla tan yooɗi golle!”
Alhajji Mahmuud Bah naftoriima nguun koɗungu e ngaal teddungal no feewi sabu e dumunna mo o woni ɗoon oo, o hoɗi tan ko e nder deftordu njaatigi makko oo ngam ɗaaliyaade defte. Ko ooɗoo Seek Alawi walli mo haa dañi winndaade e duɗe pattamlame bayɗe no Alfalah e Sawratiyat al Hinndiya. Ko oon kadi haa hannde janngini mo ko heewi e sariya e ñeeñal konngol.
To bannge Ceerno Saydu Nuuru Taal, taani mum Sayku Umaar Taal, ko neɗɗo mawɗo e nder laawol tijjaani wonande hirnaange Afrik. Alhajji Mahmuud Bah anndi mo ko e hitaande 1938, tawi omo ari, kanko Ceerno Saydu Nuuru Taal, e wuro Madiina, caggal sankaare denɗiiko ena wiyee Alfaa Haasimiiyu. Nde Alhajji Mahmuud Bah nani garal makko, ñaagii jonte ɗiɗi ngam ɗoftude mo so tawii won ɗo o yiɗi yahde. Ko noon o dañiri fartaŋŋe wonde gite e noppi e juuɗe Ceerno Saydu Nuuru Taal fotde balɗe 15. Nde njillu ceerno gasi e nder leydi Arabii Sawdit, caggal nde teskii keɓagol makko e keewgol fannuuji ganndal ɗi o roondii, kanko Alhajji Mahmuud Bah, ñaagii mo, so o gasnoyii jaŋde, yo o faytu Fuuta mbele fuutankooɓe ena naftoroo ganndal makko sabu faandaare ɗaɓɓitere ganndal ko naftirde heen leydi mum e koreeji mum.
Neɗɗo tataɓo mo Alhajji Mahmuud anndondiri haa battini e mum ko Hajjaa Maymuuna ena jeyaa to wiyetee Doori e nder leydi Burkinaa Faso. Hajjaa Maymuuna ko juulɗo kulɗo Alla haa seedtini, ɗooftiiɗo doosɗe diine Lislaam haa tabiti. Hakke e dewal makko Alla e mawnude, hitaande fof o yahat Makka ngam hajjoyde. E ballal Alla e hoddiro mum, Alhajji Mahmuud Bah anndondiri e makko, resi mo. Nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1939, ɓe ngartidi.
Geɗe keewɗe ena teskee e ngalɗoo daawal gadanal e nder nguurndam makko, kanko Alhajji Mahmuud Bah:
1- Aga baali, joom ngafeeji e dawnaaji, ganndunooɗo ladde sukkunde, yeewnde, wontude almuudo quraana haa ceernaagu tawa ɗum heen.
2- Faandaare e pellital ngal o yooɓii gila e nder Fuuta makko haa to Arabii Sawudit leydi aarabeeɓe, hakkunde janngude e hajjude.
3- Humpitooji e gannde ɗe o dañi e laawol gila e kewkewe baɗɗe ɗe o yiyri yitere makko haa e jikkuuji yimɓe ɓe hoddiro saabii jotondiral makko e mumen.
V- Gartal Alhajji Mahmuud Bah e Afrik
Alhajji Mahmuud Bah ummitii funnaange, arti e Afrik ko e hitaande 1940. Oon sahaa tawi Almaañ ena tunngi mbawgu hare adunayankeere hakkunde mum e haɓre semmbeeji Orop (les puissances alliées de l’Europe). Kiisgol ndeenka e oon mudda yowitinoo ko e faayre tanaa Almaañ yantude e ƴellitagol laawol Hamaahullaah e nder huunde leyɗeele Afrik bannge hirnaange gonɗe les njiimaandi Farayse, tuggude e hitaande 1930 fayde e hitaande 1940. Tawi kadi, e oon sahaa mo kaaleten, won miijooji wahaabuyankooji puɗɗinoo sooraade e nder Afrik gila e hitaande 1930. Ngam jaribaade e rewindaade geɗe joom laabi en ɓee, tuubakooɓe ɓee mbaɗti wallitde yahooɓe hijjoore hitaande kala. Kono nde miijooji wahaabuyankooji puɗɗii jaalɗaade, salaade celi wonande diine Lislaam gadano oo, haɓaade ɓeydi (ñiŋniiɗi), mbilewu e sirku, paaynii tuubakooɓe jooɗaninooɓe koloñal e seernaaɓe joom laabi en wonnooɓe e leydi Senegaal, ɗo ngondu-ɗaa, hitaande fof heewɓe ena ngummoroo feewde Makka.
Ko e oon sahaa, Alhajji Mahmuud Bah ummitii funnaange caggal duuɓi 12 ɗi waɗi e Hijjaas, fayti leydi mum. Ɓiyiiko debbo afo oo jibinaa ko e laawol e nder leydi Sudaŋ. Oon wiyetee ko Amkadaar walla Aysata. Gartal makko waɗii caɗeele haa ɓurti. Caɗeele makko puɗɗii ko ɗo wiyetee Moraad. Ɗoon ko keerol hakkunde Niseriyaa, njimaandi Engele e Niiseer, njiimaandi Farayse. Ɗoon duwaañ nanngi kala ko ɓe njoginoo e defte e geɗe goɗɗe. Fotde 40 wakannde, wooto heen fof ena waɗi 60 kg teddeendi defte. Kanko Alhajji Mahmuud Bah o nanngaa o sokaa, e wiyde maɓɓe, sabu o alaa kaayitaaji ɗi ena kollira wonde o jeyaa ko e leydi ngondi e les njiimaandi Farayse. Ko goonga noon, ɓooygol makko to Arabii Sawudit, kuɓindagol makko ɗemngal arab ngal haa seedtini yantude e bakane defte ɗe o addori ɗee, ena tuumni. So o tuumaama kadi wonde ko Arabii Sawudit neldi mo e Afrik ngam sarde pinal Lislaam, ko huunde waawnde deeƴde e nder hoore mo humpitaaki. Sabu so en nduttiima e daartol, ena teskaa kala nde filñitere mawnde walla ɗo hawñitere teskinɗe waɗnoo e nder leyɗeele hirnaange Afrik, ena hasii tawata ko diine Lislaam sakkii ɗum. Gila noon e wolde muraabituun e teeminannde 11°ɓere, dillere Nasser Eddiin, wolde almameeɓe e hitaande 1776, nde Sayku Umarul Fuutiyu Taal ƴefti fetel diine e hitaande 1850, darnde Almaami Saamori Tuure e hitaande 1880 haa e Ceerno Mammadu Lamiin Daraame, ekn ko yimɓe yahruɓe pinal diine Lislaam kadi yoga heen ko haɓotonooɓe laamu tuubakooɓe e pinal mumen. Alhajji Mahmuud Bah ne ko ndeen ñaawoore ɓe ñaawi ɗum. E oon sahaa nii, tawi engelenaaɓe ɓee e faraysenaaɓe ɓee fof ena puɗɗii sikkitaade cargol diine ngol soomorde goɗɗum.
Nii woni Alhajji Mahmuud Bah sokaa ɗoon e Niiseer lebbi keewɗi. haa niiseernaajo gooto, ganndaaɗo, joom geɗal, ena wiyee Seek Alhajji Kaydi Tuure, ñaaganii mo, o ittaa ɗoon. Nde tuubakooɓe ɓee ngitti mo ɗoon, nawi mo ko Ñaamee, uddoyi mo toon fotde hitaande haa keɓi ɓataake kumpital ummoriiɗo to Ndar e to Ndakaaru wonde Alhajji Mahmuud jeyaa tigi ko Muritani, leydi ngonndi e njiimaandi Farayse. Ko ndeen woni nde Alhajji Mahmuud Bah artiraa, ena waɗdaa e reenooɓe, rewnaa Wagadugu, ɓenninaa Bamako e Kaay, uddoyaa Ndakaaru. Caggal ɗuum, o ɓenninaa Ndar, kanko e wondiiɓe makko fof ɓe cokaa ɗoon. Ɓe uddaa ɗoon fotde balɗe, ko adii nde ɓe njolnirtee waawnere e laana cuurki mbiyeteeka Siin fayde Kayhayɗi, laamorgo diiwaan Gorgol. Kumaandaŋ tuubaak gonnooɗo ɗoon, e oon sahaa, jaɓɓorii mo ko nuskinde mo e hollude mo ngañgu ceedtinngu : Hol ko addu maa e ndii leydi, aan e ɗee kaake e nguu jamaanu fof, no ko a kaananke mawɗo walla galo kuɓɓuɗo ?
Ɓe nawaa, ko adii fof, to qaadii Ceerno Usmaan Bookar Bah, caggal ɗuum ɓe payi Jowol, ɓe njaɓɓaa jaɓɓungal ngal daartol ɓooyata haaltude. O fentanaa jimol pattamlamol, lollungol haa hannde:
Ngaree njaɓɓo-ɗen Alhajji Maamuudu Bah,
jeyaaɗo e Jowol Sahre Hammee…..
VI- Duɗe Alhajji Mahmuud Bah
1- Duɗal Alworabiya Jowol
Alhajji Mahmuud Bah naatiri Jowol ko jaŋde e eeraango feewde e diine. E wiyde makko, ko annduɓe ndontata annebaaɓe e ko refti heen, almuudo fotaani faaydeede e jelotooɗo. Leelaani, o sompi ɗoon duɗal gadanal Alworabiya e Jowol.e lewru kawle (octobre) hitaande 1941. Ngaddiin ngaal duɗal ena seerti e mbaydi jaŋde ngoowanoondi ɗoon ndii. O adii jannginde ko e les ciluki mawki, damal galle almaami raatib wuro ngoo ena wiyee Ahmad Tuure. Lawɓe nokku oo cehani mo alluwal mawngal, o feŋi ngal e lekki hee. O ƴeewi sawru, o fiili heen tekkere, omo suuwa e ngommbudi dahaa, omo winndira. Alhajji Mahmuud Bah inniri ngalɗoo duɗal ko duɗal mum gadanal to Makka biyeteengal Al Worabiya. Fannuuji janngeteeɗi ɗoon ko quraana, ɗemngal arab, gannde (sciences) e coftal ɓalli. Duuɓi sukaaɓe winndiiɓe ɓee ndottaa ko e duuɓi jeeɗiɗi. Sukaaɓe wuro Jowol ngoo e gure saraaji maggo keewɗe nootii.
Jaŋde ndee waɗanaa njuɓɓudi ŋarɗundi e kuutorgel-sahaa ngel waktuuji 29 e nder yontere, peccitaaɗi hakkunde limto alkule arab, hijjo e taro regiingo, heen bannge e kuñagol cimooje quraana wonande bannge goɗɗo oon. Ɗum woni sukaaɓe ɓee mbaawi winndude e janngude e faamde ɗemngal arab ngal haa ɓuri jinnaaɓe mumen e taaniraaɓe mumen wiyetenooɓe ko joom gannde en. Nii woni o lelni codol jaawngol e nder nokku hee. Mbaydi ngoɗndi ndi o addi e nokku hee ko jotondiral hakkunde almuɓɓe. E no wiyraa, almuɓɓe ɓee ngonoyii, e oon sahaa fotde 300 almuudo. Ngam almuɓɓe ɓee mbaasa loritaade e njelaari kadi ñiiɓa e jaŋde mumen, Alhajji Mahmuud Bah waɗani ɓe ko waal-ñaamirdu(ɗo waaletee e ɗo ñaametee). Almuɓɓe mawnasɓe ɓee, o ndaarani ɗumen njaatigeeɓe yarlitiiɓe jippinde ɗumen. Wonande jinnaaɓe almuɓɓe jogiiɓe doole haa teeŋti to bannge ndariindi, o ɗaɓɓiri e mumen kolce ɓireteeɗe.
Jagge tiiɗɗe nootii e eeraango makko, gila ɗoon e nder wuro Jowol ngoo haa e saraaji maggo. Ɗo Jowol ɗoo, ko wayi no Demmba Jallo, Hammee Seyni Jaak, Hammadi Kadi Ñaŋ e Ahmad Tuure. E gure saraaji ɗee, o jokkondiri e biyeteeɗo Maambay Bah. O jokkondiri e Qaadii Ceerno Usmaan Bah e Mammadu Umaar Ac to Kayhayɗi, Mbakal Sumaare to Aali Wuuri, Juulde Bah to Tokomaaji e Alhajji Sammba Saada to Ngijilon. Ko noon ne kadi Alhajji Mammadu Safiyatu e Alhajji Tijjaani Tuure. Ɓeeɗoo, gooto heen fof addii ballal mum haa timmi, waɗii heen semmbe mum no fotirnoo no yoga e galleeji Jowol nii.
E ballal Alla, e ballal jagge ɗee, jaŋde almuɓɓe ndee rewi laawol no haaniri, hawraani hay saɗeende wootere. E dow waktuuji joy dottanaaɗi njuulu ɗii, maajo ko huunde farlinaande e dow almuɓɓe ɓee. So ɓe maaja, ɓe mbaɗata ko simbisaaji daneeji, kalisoŋaaji daneeji e maageeji daneeji. Ɓe njuɓɓa e gori jahduɗi, ɗooftotooɗi jamirooje e ɗemngal arab. Sabu noon keeragol comci maajirɗi ɗii e nanndugol majji e koltu konunkooɓe wonɓe e wolde, seef-kantoŋeeɓe e kumaandaŋeeɓe wonnooɓe e diiwaan hee mbiyi wonde Alhajji Mahmuud Bah ko gaño laamu koloñaal mo suuɗaaki, gonɗo e heblude hawñitere konunkeere. E oon sahaa kadi, almuɓɓe ena nootitoo e duɗal ngal no feewi, ndartaaki. Ɗuum wonani mo ngoƴa mawka, kanko Alhajji Mahmuud Bah sabu ɗemɗe bonɗe jahooje ɗee ena mbaawi addande wuro Jowol ngoo caɗeele walla nii uddude duɗal ngal e ŋañaŋañalde. Nii woni o felliti egginde duɗal ngal Jowol, o faytira ngal Ndakaaru e nder mbunndi laamu koloñal. Haalooɓe pulaar mbiyi:”so a hoolaaki neɗɗo resndu ɗum kaake maa.
2- Duɗal al Falah Ndakaaru
Miijo Alhajji Mahmuud Bah e sosde ngalɗoo duɗal e Ndakkaru, ko adii fof, ko ngam jaribaade ko laamu tuubakooɓe nguu jogori haalde e duɗal gaddangal haa e les gite mum. E ko refti heen, ko ngam ɓetde caɗeele nguurndam duɗal e nder wuro teeru mawngo wayngo no Ndakaaru nii. Caggal ɗum, ko yerondirde nokkuuji ɗii, ƴeewa heen nokku ɗo ngal fotata ɓurde moƴƴude. E hitaande 1944, caggal nde o waɗi fotde hitaande e Ndakaaru, omo ƴeewndoo wuro ngoo, kanko Alhajji Mahmuud Bah, o nulani biyeteeɗo Aali Bah, yo ar, tawa mo toon. Aali Bah jeyaa ko e almuɓɓe ɓurɓe duuɓi e ɓurɓe heptineede to bannge jaŋde e nder duɗal Jowol. Aali Bah ummii Jowol, ardi e fotde almuɓɓe 150, tawi mo Ndakaaru. Nii woni duɗal Alfalah kesal sosaa, ngal wuuri fotde duuɓi 10, hakkunde sokla e faayre kisal e cellal e caɗeele nguura. E ɗiin duuɓi, fawtaade e wolde adunayankeere wonanoonde ndee, batte kitaale yooro 1941 fayde 1942, ena ndiddi ko heewi e gure goorumma fayde Ndakaaru. E dow ɗuum kadi ko ɗoon, konuuji deenatnooɗi leyɗeele hirnaange Afrik gonɗe e les njiimaandi Farayse, tuddini. Nii woni Ndakaaru heewi yimɓe haa ɗeɓi diwtude aada. E hitaande 1941, nguurnoo e nder wuro Ndakaaru ngoo ko 95.679 fittaandu. E hitaande 1942, keewal yimɓe wonɓe e nder maggo ko 165.000 neɗɗo. Maa mbiyen e nder hitaande wootere fotde 69.321 neɗɗo ɓeydiima e ko woodnoo koo. Ndeen ukkere yimɓe e ŋakkere nguura mawnii, laamu nguu woni e sakkande ngonka kaa peeje, so riiwtude dowriyankooɓe. Alhajji Mahmuud faamii, e ngooɗoo weeyo teeruyankeewo saɗtungo, duɗal ngal waawataa wuurdude no ngal wuurdunoo Jowol nii. Gaagaa añde mo almuɓɓe ɓee nguurta e njelaari, faayre makko ko mbele, e caɗeele guuraaɗe bayɗe nii jiiɓaade maa laamu nguu e won seernaaɓe ɗal duɗal ngal deeƴde e jokkude golle tawa kaljinaani ngal?
Nii woni, o woni e daɗɗude peeje ngam ustude sikkeeji laamu nguu e makko. O waɗti haalde ko ena fota welde ngu e mantude ngu haa e nder batuuji mawɗi tawi omo lemoroo kadi banngeeji goɗɗi ɓurooji yamɗande duɗal ngal. E hitaande 1945, o woni e ƴeewrude hakkille haa to bannge Mali too haa miijo makko yani e wuro Kaay. Nii woni o eggini duɗal Ndakaaru ngal, o faytiri ngal Kaay.
3- Duɗal al Falah Kaay Mali
Duɗal Kaay huɓɓi fooyre, ƴelliti ɗemngal arab e diine haa faayiida oo suddi denndaangal duɗe hono maggal gonnooɗe e nder leyɗeele hirnaange Afrik gonɗe e les njiimaandi Farayse. Heen sabaabu, ko wonde wuro Kaay ngoo e laabi-celi hakkunde leydi Mali ndii, Muritani, Senegaal e Gine. Tesko-ɗen ko e ɗeeɗoo leyɗeele, ko ɓuri heewde e almuɓɓe duɗal ngal ngummorii sabu batte paayodinɗe ɗe jaŋde al Falah ndee battini e majje. Sabaabu ɗimmo oo, ko darnde e ballal goomu julankooɓe njeegomo haa e njeetato, alɗuɓe, ɓe nganndu-ɗaa, eeraango e jeewte Alhajji Mahmuud njettiima ɗumen nokku, pelliti waɗde heen jawɗeele mumen mbele duɗal ngal ena egga Ndakaaru, feewta nokku mumen.
Ummaade e hitaande 1947, almuɓɓe ngoni e suppitoraade e jookli ɗii kala, ena nootitoo e duɗal ngal, e felo jihaadi ganndal teeŋti e diiwanuuji Fuuta-Tooro (Damga, Ngenaar, Boosoya, Yirlaaɓe, Hebbiyaaɓe, Halayɓe, Tooro e Dimat). No almuɓɓe ɓee mbaamirta ena ngara nii, siftinta ko no fergooji fuutankooɓe ngabbortonoo Sayku Umaar e nder teeminannde 19ɓere nii. Nde timmata hitaande tawi duɗal ngal yettiima 1500 almuudo, hakkunde waali-wuro-en e hoɗɓe arɓe.
Nde almuɓɓe ɓee keewi, duɗal ngal dañii caɗeele to bannge nguura haa Alhajji Mahmuud waɗti yahde banngeeji goɗɗi ena jiggoyoo. O woni e kaan ngonka haa juuti, njuɓɓudi laamu ngonndi ɗoon ndii rokki mo paabi gawri yo o huutoro. Ɗiin paabi gawri mahanoo ko gila e sahaa wolde adunayankeere ɗiɗaɓere ndee, mbaɗaa nguura haa keewi, nguddaa. Kono gila nde wolde ndee gasi, alaa duttaniiɗo ɗi. Ndeen Alhajji Mahmuud dañii hoolaare to bannge nguura nduumiika, ɓeydi semmbe duɗal ngal to bannge njuɓɓudi haa ɓuri ko ngal yuɓɓunoo nde ngal woni Jowol walla Ndakaaru. O yuɓɓini Keblorgal jannginooɓe ngal duuɓi nay. Kala almuudo keblaaɗo, rokkee seedantaagal, fawaade e hattan mum. Caggal duuɓi nay heblo, fotde 400 almuudo mbaɗi kawgel seedantaagal jaŋde lesre (certificat d’études primaires). Ko ɓeen ngoni rogere adannde jannginooɓe, nde Alhajji Mahmuud Bah resndi 50 duɗal kesal. Kala jaltuɗo e duɗal Kaay ngal ko nii yaltiri: alaa almuudo jeloytooɗo, alaa kadi ceerno joɓeteeɗo.
Hono hojom ngaluuji ndañaa haa ɓurti muuyaaɗe duɗal ngal haa rokki mawɗo oo miijo yiɗde neldude almuɓɓe to Mashrek arab ngam jokkoyde jaŋde e duɗe toowɗe. E nder dumunna daɓɓo e ɗeen kitaale fotde capanɗe jeegom duɗal ngudditaa e ballal Alla e softeende almuɓɓe janngooɓe e yarlitaare jannginooɓe heblaaɓe heblo seniingo. Ko ɗoon gooto e almuɓɓe adiiɓe, ɓurɗo kadi ɓadtaade mo, ena wiyee Mohammadu Muusaa wiyata Alhajji Mahmuud ko ganndo dowrowo, coftuɗo, jarlitaniiɗo ganndal. Kala gonduɗo e makko ko janngoowo. Omo janngina omo darii, omo janngina omo jooɗii, omo janngina hay e yahdu. Hay e yolnde, o heewii ko waɗɗaade, almuɓɓe ɓee cawndoo mo, omo fida ɗumen ena mbinnda.
E dow ndeen wolde janngingol, Alhajji Mahmuud Bah yantini heen haɓde e humambinnaagal caɗtungal e humpitooji ɗi ngoɗɗaani to bannge ñaawooje diine. Nii woni, so tawii o wonaani e tuubnude ɗee mooɓe tan tawata ko won ɗo o woni e waajaade renndo.
Tuggude e hitaande 1941 haa e hitaande 1951, o nawdi ko jannginde e waajaade. E oon sahaa kadi tawi laamu tuubakooɓe njooɗiingu nguu fuɗɗiima faamde wonde o wonaani e teppude golle mum walla e yiɗde haɓaade ɗum. E dow ɗuum, eggingol duɗal gonnongal Jowol fayde Ndakaaru, ena ɓeydi ndeen hoolaare. Ko ɗuum rokki mo won wellitaare e yettaade e woon nokkuuji e nder weertaango leyɗeele hirnaange Afrik gonɗe les njiimaandi Farayse (AOF) tawa o haljinaaka no adan nii. O woni e ɗeen golle fotde duuɓi sappo ɗi taƴondiraani, omo janngina, omo tuubna, omo waajo. O alanaa gure mawɗe, o taaraaki wure tokoose, o woppaani hay rewɓe e jawdi haa to nder nokkuuji ɓurɗi jookaade e mettude.
Golle to diiwanuuji Gorgol e Maatam
Nde Alhajji Mahmuud Bah arti funnaange e hitaande 1941 yuɓɓinii jeewte dingire keewɗe e nder diiwaan Gorgol e to diiwaan Maatam ɗe nganndu-ɗaa mballii mo e wallidiiɓe semmbinooɓe darnde makko e dadungal makko kono kadi ngaddanii mo luurduɓe e makko to bannge miijo tawi ko e seernaaɓe jannguɓe diiwaan oo. E lewru kawle, e nder ndeenɗoon hitaande, o feeñnini kadi miijooji goɗɗi ɗi ngoowanooka no feewi e Fuuta e oon sahaa, ko wayi no:
Ø Hakke debbo maayrataaɗo resteede caggal daawal kesngu ngal lebbi 4 e balɗe 10
Ø Hakke demoowo waasde hoorde saatu nde woni e demal walla e golle kiisɗe gese.
Ø Waasde noddinde walla wuurnude e juulɗeeli mawɗi ko wayi no juulde taaske walla e koorka, ekn.
E ndiin mbaaɗi, e hitaande 1942 Kanelnaajo gooto hawritiino e yeewtere makko e nder wuro Kanel to diiwaan Maatam. O nanngunoo, kanko Alhajji Mahmuud Bah ko toɓɓe won e aadi Fuuta hanki, baɗetenooɗi tawi tuugnanooki e diine. Oon wiyi: “hakke e yeewtere ndee e sañaade, e naatde e pittaali yimɓe ɓee, jibinii batte ɗoon e ɗoon, ɗe ñamliraani. Sabu Fotde baabiraaɓe 20 kuniima ɗoon ñalnde heen, ndokkiri ɓiɓɓe rewɓe dewle sabu Alla”.
Alhajji Mahmuud Bah wondi ko sete jannguɓe roondiiɓe quraana, waawɓe ɗemngal arab, humpitiiɓe ñaawooje diine. Ena waɗa sahaa ɓe njahda kamɓe fof e lappol gooto. Ena waɗa sahaa kadi ɓe peccoo, wooda yahduɓe. Kono tuugnorgal ngal ko gootal, ginol golle ngol ko gootol, wolde ndee ko wootere.
Yeru mum ko e lewru korse hitaande 1946 wonnoo. Ko yeewtere biyeteeɗo Alhajji Umaar Daali Bah. Oon ne ko almuudo Makka laaɓtuɗo, junngo ñaamo Alhajji Maamuudu Bah. Oon ne, jeewte mum njoofinoo ko geɗe tuppo (cokdi), teŋe e jokkere enɗam e geɗe goɗɗe baɗetenooɗe e nder diiwaan oo. Ko ɗoon o holli miijo wonde:
Ø Yo teŋe mboomri ngon 300 mbuuɗu (oon sahaa ko e hitaande 1946 wonanoo, wonaa e hitaande 2013)
Ø Yo teŋe diwo walla kestal tonnge e 150 mbuuɗu
Ø Yo dammbordu dotte e balɗe tati waasa wonde balɗe 7 saka yettaade jonte ɗiɗi (balɗe 15) alaa ko haali lebbi, no waɗirtenoo adan nii.
Ø Momtude hujjaaji ɗi ndagnataa walla pirtataa dewgal (ñaam-gawri, ɓoosorgol, mbeertirdi leeso, kaɓɓitirdi saawdu, ngorba-diinaare walla seremelleeji goɗɗi jahdatnooɗi heen).
Ø Haɗde kala ko ena adda coorondiral hakkunde rewɓe e worɓe, ɓe laawol dagnanaani ɗumen yettondirde walla jillondirde.
Lewre Alhajji Mahmuud Bah haaɗaani tan e aadaaji ɗi cifi-ɗen to dow ɗii, kono kadi o haɗii waɗde talkuru e lohol, no o salorii kalfaandi walla taraabuya to seernaaɓe mawɓe walla hilifaaɓe. Ko ɗoon kumaandaŋ diiwaan Gorgol ena wiyee Nayri walla Neeri wiyata e nder ɗerewol mum tonngaaka: “haalaluuji (jeewte) ceerno oo mbaɗii batte paayodinɗe e nder yimɓe ɓee. O jannginii, o famminii, o waajiima, o haɓii e joom hakkillaaji niɓɓi en”.
E nder jeewte, ɗe o waɗata e nder Muritani, Senegaal e Mali, o seeraani kadi e weddaade eeraango feewde e gure tokoose nde mahata jumaaji e nokkuuji mumen ngam waasde yowitaade e cahe mawɗe ñalnde aljumaa. Ɗuum waasaani jibinande mo caɗeele.
Tuubnugol e jamirgol golle moƴƴe
E dow wolde aadaaji ɗi njahdaani e diine, Alhajji Mahmuud yantini heen ko tuubnugol won e renndooji aynaaɓe dowri, ɓe nganndu-ɗaa gila ko ɓooyi ngonaano soobinooɓe e diine Lislaam. Hay laamu tuubaak njooɗinoongu e diiwaan Gorgol e oon sahaa seedtiima wonde e darorɗe hitaande 1948, gondiiɗo Alhajji Mahmuud Bah, ena wiyee Alhajji Umaar Daali Bah tuubnii fulɓe heewɓe to diiwaan Mbuun e to diiwaan Gidimaka.
To oon bannge, biyeteeɗo Mahammadu Muusaa Bah ena teeŋtiniri semmbe e daliilu wonde ko Alhajji Mahmuud Bah tuubni fulɓe wonnooɓe to diiwaan Geleytiir, Haayre Ngaal haa to diiwaan Haras. E wiyde makko: “O tawi ko ɓe ngonaano rewooɓe Alla. Hay so koɗo juuliino e nokku maɓɓe, ɓe mbiyatnoo ɗum ko yo ɓoftu ceenal ɗo juulnoo ɗoo woto addande ɓe kiite. O tawi kadi ko ɓe kumataano dewle maɓɓe e laawol diine. So gorko yiɗiino cuddiiɗo tan haalatno, so rokkaama, moƴƴere duwee hakkunde mumen, tan gasii”.
Debbo deseteeɗo oo ne teŋetenooka ko adii jamma mum gadano e suudu dammbordu. So weetii, o waɗee sira-muumoowel (takkere haɓɓee e gite makko), o rokkee salamburu walla loocol, o ɗowee haa e hakkunde mbalndi nayi, o woppee. Kala nagge nge loocol makko yani, ko ngeen wonata arsuko makko. Ko heen ɓe tuugnotoo ngam anndude belgol tiinde joom mum.
Ko Alhajji Mahmuud Bah tuubni ɓe, naatni ɓe e diine Lislaam, woppini ɓe aadaaji keewɗi, holli ɓe dewle diine, janngi ɓe quraana, anndini ɓe e jaati baɗɗagol yahdu Makka. E oon sahaa kadi hawri ko e heewɓe e maɓɓe ena njoginoo hattan yahde hijjoore.
Fulɓe Jenngelɓe Jolof, ko rogere woɗnde nde Alhajji Mahmuud huccani hakkunde hitaande 1948 fayde e hitaande 1950. Ɓeeɗoo kadi, njiidaa e ɓennuɓe ɓee. No wayi fof, jolofnaaɓe ɓee ngonnoo ko e diine hay so tawii ko diine lohɗo. Heewɓe coftanaano heen geɗe keewɗe, teeŋti noon e yahdu Makka walla e askude jawdi ndariindi.
Alhajji Mahmuud artiri ɓe e diine ceniiɗo, holli ɓe dewal Alla laaɓngal, janngi ɓe quraana e ɗemngal arab, rewi ɓe haa ɓe mbaɗti askude jawɗeele e njeñtudi remru maɓɓe. Heewɓe e maɓɓe nii njahii heen haa to Funnaange Ɓadiiɗo( Moyen-Orient) ngam jokkoyde jaŋde toownde. Ena e ɓeen, esiiko, joom-galle ɓiyiiko debbo, kanko Alhajji Mahmuud Bah, ena wiyee Alhajji Abdullaay Bah. Ɗum noon ko e ballal Alla e ballal musiɗɗo makko ena wiyee Bookar Ɓooyɗo Kah. Oon ko dawriyanke mawɗo wonnoo tawi kadi e oon sahaa ko dipitee. O jeyaa, haa hannde, ko e fuɗɗuɓe walla sosɓe Fedde Fulɓe Senegaal e kitaale capanɗe nay (1940). Alhajji Mahmuud heɓii kadi ballal teskinngal e biyeteeɗo Arɗo Saasi Soh. Oon ko gooto lawakooɓe aada e nder diiwaan Jolof. Ko ndeen o mahi jumaa Geeli e duɗal mum.
Alhajji Mahmuud yirliima no feewi hakkunde Muritani, Senegaal e Mali. O udditii heen duɗe, o tuubnii heen heewɓe. Ko e oon sahaa, o yiytondiri Sheriif Makki Haydara to diiwaan Kaasamaasa. Oon teddini mo teddungal mawngal kadi ɗaɓɓiri mo ballal, nde tawnoo ko o waɗa koo ena yooɗi ɗum, kadi kañum e hoore mum ne ena yiɗi udditde duɗal arab hono duɗal makko gonngal Kaay ngal. Ena gasa tawa ko e oon dumunna, oon rokki mo ɓiy mum debbo.
E ndeen hitaande wootere, Alhajji Mahmuud Bah waɗoyi yeewtere fattamlamre, teskinnde e nder wuro Ndar e ɗaɓɓitere yimɓe nokku oo. O teeŋtini heen nafoore wonnde e janngude ɗemngal arab haa teeŋti e wonande leyɗeele jogorɗe jogtoyaade koye mumen janngo so tawii ɓooroyiima e njiimaandi Farayse. Ɓataake oo nanaa kadi faamaa no moƴƴi e nder Ndar haa heewɓe ɗaɓɓi yo duɗal uddite ɗoon e nder wuro ngoo. Duwaaw hawriti e aamiin, duɗal arab ngal udditaa ɗoon, ɗaldaa biyeteeɗo Mohmed Muusaa e biyeteeɗo Saydu Walel. Ɓeen ɗiɗo fof ko almuɓɓe Alhajji Mahmuud Bah.
Nii woni, hakkunde 1941 fayde e hitaande 1951 darnde makko addi mbaylaandi mawndi e nder leyɗeele hirnaange Afrik, teeŋti noon hakkunde Muritani, Senegaal e Mali haa jarani heewɓe, maa wonii ko tuubde, naatta diine Lislaam walla naatde e duɗe Falah gonɗe ɗoon ɗee walla nii yahrude koyɗe haa Makka hakkunde hijjude e ɗaɓɓitde jaŋde toownde. E nder daawal ngal duuɓi sappo, hakkille keso soorii e nder yimɓe ɓee, ngonkaaji keewɗi mbaylii. Waɗti kala ɗo njahru-ɗaa walla ɗo tolni-ɗaa nanataa tan ko haala Alhajji Mahmuud Bah e golle mum. Ɗuum ena jeyaa e ko addi luural hakkunde makko e laamu tuubakooɓe njooɗinoongu e nder Hirnaange Afrik e yoga e seernaaɓe e oon sahaa.
Alhajji Mahmuud Bah e jolannde malli e leeɓte(1951 -1961)
So tawii tuggude e nde o ummitii funnaange janngoyde, o arti e Hirnaange Afrik, caggal caɗeele lewre makko adannde, o dañiino wellitaade, yahde kala ɗo o yiɗnoo, jannginde, waajaade e tuubnude renndooji keewɗi, tuggude e hitaande 1951 fayde e hitaande 1961ko daawal ɓurngal heewde caɗeele e nder nguurndam makko. Ko daawal ɗo laamu tuubakiri sikkitii mo, waɗti aynude mo, ɗo seernaaɓe luurdi e makko, ngoni e haɓde e makko.
Luural makko e tuubakooɓe ko e sifaaji tati teeŋtuɗi:
1- Neldude mo, almuɓɓe hirnaange afriknaaɓe yo njanngoy to Al azhar.
2- Laawol wahaabuyankeewol walla miijo wahaabuyankeewo ngo o soorata e hakkillaaji ɓaleeɓe yahooɓe hijjoore ɓee. Tawi ko adii ɗum seeɗa, hijjoore ndee waɗtaa ko no huunde jolnde nii haa ardiiɓe nokkuuji ɗii ko wayi no Seef-kantoŋaaɓe e Kumaandaŋeeɓe tuubakooɓe ardiiɓe won e diiwanuuji paayi, mbaɗti wullitaade mawɓe mumen:
“Hajjoyooɓe heewɓe, ɓe guri ɓaleeji ena ɗannoo fayde Makka tawa ɓe ngalaa kaayitaaji, ɓe tintinaani hay seef-kantoŋaaɓe walla ardiiɓe njuɓɓudi laamu diiwaan maɓɓe. So ɓe njaha, ɓe ndewata ko Bamako, Kulikoro, Segu, Mopti ɓe paya Ñamee. So ɓe ngarii haa e Niseriyaa, ɓe ɗaɓɓita paaspooruuji engele, ɓe tiindoo El Obeyda walla Suwakiin, ɓe njolda ɗoon ɓe paya Jidda”.
3- Ɓadondiral makko e ngenndiyankooɓe ɓe darnde mumen ɓuri teeɗanaade jeytaare leyɗeele ɓaleeɓe e oon sahaa.
Luural makko e seernaaɓe ne woɗɗaani kadi toɓɓe tati:
1- Luural ɓurngal laaɓtude ngal ko yeddude mo ko waɗetee e nder won e laabi ɗi seernaaɓe ɓee tuugnii e haɓaade ɗeen baɗe.
2- Mbaadi e nganndiin mo seernaaɓe ɓee njannginirta nii.
3- Jotondiral e kuutondiral hakkunde won seernaaɓe e laamu tuubakiri ndii.
Gelongal Fuuta lollirɗo
Njaay Saydu Aamadu